Organizacije in društva

Poznamo gospodarske organizacije ali podjetja, politične organizacije ali politične stranke, nevladne, pa tudi družbene organizacije, pod katere spadajo prostovoljne in humanitarne organizacije. Glavne značilnosti organizacij in društev v Sloveniji so nepridobitnost, neprofitnost in prostovoljnost.

Kaj so nevladne organizacije in društva?

Nevladna organizacija, pod katero spadajo tudi društva, mora izpolnjevati več pogojev, ki jih določa Zakon o nevladnih organizacijah. Ta opredeljuje naslednje pogoje:

• Organizacija je pravna oseba zasebnega prava, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Njena ustanovitev ni pogojena z zakonom, ampak z zasebnopravnim ustanovitvenim aktom.
• Organizacija je ustanovljena s strani fizičnih ali pravnih oseb. Nevladne organizacije ne sme ustanoviti država, občina ali javni zavod.
• Organizacija je nepridobitna in neprofitna. Ni ustanovljena z namenom pridobivanja dobička, svoj morebiten presežek prihodkov pa mora porabiti za doseganje svojih ciljev in ga ne deli med ustanovitelje ali člane.
• Organizacija je neodvisna od zunanjih subjektov. Ker gre za nevladno organizacijo morajo imeti predstavniki države, občine ali drugih nosilcev javnih pooblastil v upravnem in nadzornem odboru organizacije manj kot četrtino glasov.

V Sloveniji se najpogosteje pojavljajo tri oblike nevladnih organizacij. To so društva, zavodi in ustanove. 

Organizacije in društva v Sloveniji

Društvo je oblika nevladne organizacije, ki deluje samostojno in prostovoljno. Deluje z namenom, da bi se člani lahko družili s podobno mislečimi, s katerimi si delijo interese in cilje, in se skupaj udejstvovali in razvijali v specifičnih dejavnostih. Društvo lahko ustanovijo tri pravne osebe, ki sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in temeljni akt oz. statut društva. Več informacij o statutu in aktu sledi v nadaljevanju.

Ob letni oddaji dohodnine, lahko procent le te namenite delovanju različnih društev, katerih delovanje podpirate.

Kako delujejo organizacije in društva v Sloveniji?

Kot že omenjeno sta dve izmed glavnih značilnosti nevladnih organizacij, med katere spadajo tudi društva, nepridobitnost in neprofitnost. Kaj pa to pomeni?

Društva morajo delovati po principu nepridobitnosti, kar pomeni, da namen društva ne sme biti pridobivanje dobička. Lahko pa se društva ukvarjajo z dejavnostmi, ki ustvarjajo dobiček, v kolikor to ni edina ali glavna dejavnost društva. Tako so društva lahko namenjena različnim dejavnostim, npr. varovanje človekovih pravic, spodbujanje kulture. Kljub temu da za društva velja načelo nepridobitnosti pa to ne pomeni, da se vaše društvo ne sme ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi, npr. prodaja svojih izdelkov.

Društva morajo biti tudi neprofitna. To pomeni, da dobiček, ki nastane z dejavnostjo društva, ni namenjen njegovim članom, ampak izključno delovanju društva.

Najpogostejše organizacije in društva v Sloveniji

Čeprav lahko v Sloveniji najdemo zelo veliko različnih organizacij in društev, pa so zagotovo najbolj pogosta prav gasilska društva, ki beležijo veliko zanimanje. K temu dejstvu prispeva predvsem njihova neprofitnost in srčna želja po pomoči ljudem, živalim in zaščiti okolja.

Gasilska društva za svoje trenutne in bodoče člane organizirajo različne izobraževalne in vesele dogodke, na katerih se lahko prav vsak spozna s častnim delom gasilcev in gasilk. Poleg tega v okviru omenjenih dogodkov gasilska društva zbirajo donacije in prostovoljne prispevke za nakup opreme, s katero pomagajo ljudem v stiski.

Si tudi vi želite postati član prostovoljnega gasilskega društva? Več o tem si lahko preberete tukaj. Na našem portalu pa si oglejte seznam prostovoljnih gasilskih društev in izberite tistega, ki je najbližji vašemu domačemu kraju.

Postopek ustanovitve društva v Republiki Sloveniji

Postopek ustanovitve organizacije in društva v Republiki Sloveniji določa Zakon o društvih, ki pravi, da je ustanovni postopek sestavljen iz naslednjih korakov:

Sklep o ustanovitvi

Kot že omenjeno so za ustanovitev društva potrebni vsaj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Te sprejmejo sklep o ustanovitvi društva, ki vsebuje ime in sedež društva, najpomembnejši del sklepa pa je namen društva, njegovi cilji in dejavnosti, ki jih bo opravljalo za dosego svojih ciljev.

Temeljni akt oz. statut

Ustanovitelji poleg sklepa o ustanovitvi pripravijo tudi temeljni akt. Ta mora vsebovati naslednje elemente:

• Ime in sedež društva.
• Namen in cilje društva.
• Dejavnosti društva.
• Pogoj za članstvo in način včlanjevanja.
• Pravice in obveznosti članov.
• Organe društva, njihove pristojnosti in način izbire organov.
• Način sprejemanja sklepov.
• Pogoje za razpustitev društva.

Ustanovni zbor

Skliče se ustanovni zbor, kjer se potrdi statut društva in izvolijo njegovi organi. Takrat se sprejmejo tudi sklepi o ustanovitvi društva ter prijavi društva v register.

Registracija društva

Društvo se prijavi v register društev in upravna enota preuči vlogo. Če je ta skladna z zakonskimi zahtevami izda odločbo o vpisu društva v register društev. Po vpisu v register lahko društvo začne z delovanjem v skladu s svojim statutom.

Kakšno vlogo imajo organizacije in društva v družbi?

Vloga nevladnih organizacij in društev v družbi je izjemno pomembna, saj prispevajo k različnim vidikom socialnega življenja in preko svojega delovanja vplivajo na družbo. V svojem najbolj osnovnem namenu ustvarjajo prostor, kjer se lahko družijo in povezujejo ljudje s podobnimi vrednotami, cilji in interesi. To v družbi pripomore k oblikovanju socialnih mrež, te pa poudarjajo in podpirajo občutek skupnosti in človekove pripadnosti. 

Društva ponujajo tudi različne dogodke ter izobraževalna srečanja, ki so odprta za javnost in tako spodbujajo čim večjo prisotnost ter vključevanje.

Organizacije in društva so odlično okolje za podobno misleče

V Sloveniji deluje ogromno število društev, ki so namenjena različnim ciljnim skupinam. Mogoče najpogostejša so v Sloveniji, kjer med športi prevladuje pohodništvo, planinska društva. Poleg prostočasnih društev pa poznamo tudi društva, ki so namenjena posebnim skupinam ljudi, npr. društva, ki so namenjena odraslim v določenih poklicih, posebna vrsta so tudi študentska društva, ki jih na fakultetah ustanavljajo različni oddelki z namenom, da se študenti tudi izven organiziranih študijskih procesov medsebojno družijo. Društva se med seboj razlikujejo glede na glavne dejavnosti, ki jih izvajajo. Poznamo različne organizacije in društva:

• športna društva,
• planinska društva, 
• gasilska društva,
• astronomska društva,
• literarna društva,
• društva invalidov ali handikapiranih,
• društva za duševno zdravje,
• društva za posebne potrebe,
• prostovoljska društva,
• dramska društva,
• študentska društva,
• skavtska društva.

Med slovenskimi društvi lahko prav vsak najde mesto zase, kjer se lahko v družbi vrstnikov in drugih generacij udejstvuje v kulturnih, športnih in drugih dejavnostih ter tako raste in se razvija na področju, ki ga zanima.

Se želite včlaniti v društvo? Seznam različnih organizacij in društev lahko najdete na portalu Moja dejavnost – pošljite povpraševanje, ki ga najdete tukaj, in se pridružite podobno mislečim članom izbrane organizacije.