Živinoreja v Sloveniji

Živinoreja je zelo pomembna za naše preživetje, njene korenine segajo vse tja do 12. tisočletju pr. n. št. v čas mezolitika, dokazi o tem so se našli na območju Egipta in arabskega polotoka.

V Sloveniji je pogosto navada, da se goste pričaka s kakšnim bogato obloženim narezkom mesnin ali sira, dober kruh in malo zelenjave, ali pa se priredi prava gostija, kjer vsekakor ne sme manjkati mesa. Ste tudi vi ljubitelj dobrega zrezka?

Veje živinoreje

Velik del živinoreje je namenjen pridobivanju mesa za našo prehrano. V Sloveniji prevladuje:

• govedoreja,
• prašičereja,
• perutninarstvo (piščanci, purani in race),
• ovčjereja (reja drobnice ni tako razširjena).

Nekoč v zatonu, danes vedno bolj priljubljeni so sirarji. Slovenija se lahko pohvali z odličnimi lokalnimi pridelovalci mleka v okusne izdelke, ki jih ponujajo predvsem na tržnicah in specializiranih trgovinah, ponekod tudi večji trgovci. V ta namen odkupujejo kravje, ovčje in kozje mleko.

Perutninarstvo

Piščance, purane in race gojimo predvsem za pridobivanje mesa in jajc. Uporaba perja za vzglavnike, odeje in oblačila je močno upadla. Reja perutnine je sicer visoko specializirana, organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Je strokovno in tehnološko zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja. Prireja mesa perutnine je med vsemi vrstami mesa najbolj izvozno usmerjena.

Ovčjereja in kozjereja

Tako kot ptice, tudi ovce in koze gojimo za pridobivanje mesa, mleka, volne. So pa koze vedno bolj priljubljene za “košenje” zaraščenih in težje dostopnih površin. Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najbolj prijazna reja. V Sloveniji drobnico redimo predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Cene mesa drobnice so zaradi majhnega obsega zunanje trgovine odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja na domačem trgu, torej trg deluje kot lokalni trg.

Konjereja

Konj, ki se je živinoreji pridružil kasneje, za govedom, prašiči, kamelami, drobnico, gosmi in racami, se vzgaja za različne namene, vključno s prevozom, kmetijskimi opravili, športom in rekreacijo. Reja konj je imela nekoč pomembno vlogo v smislu rabe konj za delovna opravila na kmetiji. Uvedba mehanizacije na kmetijah in specializacija kmetijske proizvodnje je drastično posegla v to panogo in povzročila velik upad števila konj. Sedaj število spet raste, a za namene, omenjene zgoraj.

Prašičereja

Prašičereja ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še vedno je ohranjena tradicionalna reja, višja kakovost mesa in izdelkov. Slovenci cenimo izdelke iz mesa prašičev in po tradiciji uživamo njihovo meso. Reja prašičev omogoči zaokrožitev proizvodnje in ustvarjanje dodatnega dohodka za obstoj nekaterih kmetij.

Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah. Domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje, kar pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.

Čebelarstvo

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele.

Živalski proizvodi

Pri zakolu živali ljudje uporabimo čisto vse dele in nič ne zavržemo. Meso se seveda poje, kožo porabi usnjarska industrija, maščobo, hrustance, kosti dobimo nazaj na trgovske police v obliki žele bonbonov, tehnično maščobo ter mesno in kostno moko za živalsko krmo.

Glavni proizvod slovenske živinoreje pa je sicer mleko, letno ga proizvedemo preko 600 000 ton, vrednostno pa predstavlja približno tretjino celotne živinorejske proizvodnje. Vrednostno proizvodnji mleka sledi prireja govejega mesa. Ostali živalski proizvodi so še jajca, prašičje in perutninsko meso, meso drobnice in konjsko meso.

Poseben poudarek je v Sloveniji tudi na čebelarstvu, saj imajo čebele poleg pridelave medu, cvetnega prahu, voska, propolisa, matičnega mlečka in čebeljega strupa, pomembno vlogo tudi kot opraševalci rastlin in s tem nudijo podporo tudi ostalim kmetijskim panogam. Slovenski živalski proizvodi so cenjeni tako doma kot v tujini.

Živinoreja v Sloveniji

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, med katerimi prevladuje govedoreja, sledijo pa ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge. Slovenija se lahko pohvali z velikimi površinami travnatih površin in številne družinske kmetije s tradicijo reje govedi, govedo pa je na naravno okolje v Sloveniji tudi dobro prilagojeno.

Pomemben stranski produkt živinoreje pa je tudi gnoj. Z njim pognojimo vrtove, polja, travnike, za bolj rodovitno zemljo.

A za živinorejo je potrebno ustvariti določene pogoje:

• V prostorih, kjer se nahajajo živali, je treba ustvariti optimalno mikroklimo.
• Hlevi, ograde morajo biti čisti, žival mora imeti zatočišče in biti varovana pred vremenskimi vplivi.
• Na voljo morate imeti dovolj kvalitetne krme.
• Izvajati je potrebno redna cepljenja po programu in po potrebi klicati veterinarja.

Živinoreja ima pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti, ekonomskega razvoja in trajnostnega upravljanja naravnih virov. Vendar pa je tudi v tej panogi nekaj omejitev in izzivov za človeštvo, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem razvoju.

Zaradi naštetih slabosti živinoreje, je pomembno razmišljati in razvijati trajnostne pristope k proizvodnji hrane, poiskati alternativne načine kmetijstva, ki lahko bolje uravnotežijo potrebe po hrani, okoljskih omejitvah in dobrobiti živali.

Kljub obsežni vlogi živinoreje, pa se spopada z vedno večjimi izzivi. Glavna skrb na tem področju je trenutno posvečena ohranjanju kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanju biotske raznovrstnosti in genetskega napredka, prireji kakovostnih živalskih proizvodov, trajnostnemu reševanju okoljskih izzivov in dobremu počutju živali. 

V kmetijsko proizvodnjo je vključenih približno 80.000 zaposlenih, med njimi je velika večina samozaposlenih. Živinoreja se danes sooča z velikimi spremembami in novimi izzivi. Naše politike so usmerjene k njihovemu premagovanju ter k ekonomsko učinkovitemu in trajnostno vodenemu kmetijskemu gospodarstvu.

Če potrebujete kvalitetne in zanesljive ponudnike živinorejskih storitev, potem ste prišli na pravi naslov! Za vas smo namreč pripravili obsežen seznam, kjer boste zagotovo našli tistega, ki ponuja najbolj ustrezne produkte in storitve za vas. Povpraševanje pa lahko povsem enostavno oddate preko obrazca na povezavi.