Varstvo pri delu, požarna varnost

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil sprejet leta 2011, ima vsak delavec pravico do dela v varnem okolju, zato mora vsak delodajalec svojim delavcem zagotoviti varnost in zdravje pri delu. To stori tako, da aktivno preprečuje ter odpravlja nevarnosti in dejavnike, ki bi lahko poškodovali kogarkoli, ki je vključen v poslovni proces. Za nasvet lahko povpraša tudi odvetnika.

Vsem zaposlenim mora biti zagotovljena ustrezna oprema za varno opravljanje dela (ustrezna mehanizacija, orodje in delovna oblačila), prav tako pa mora biti delodajalec pozoren na varstvo pri delu in požarno varnost, ko načrtuje delovno okolje in prostore, delovne postopke ter delo z nevarnimi snovmi.

Prav tako mora delodajalec poskrbeti, da je delavcem na voljo vsa potrebna oprema za varstvo pri delu in požarni varnosti (na primer gasilni aparati, zasilni izhodi). Nikakor ne sme pozabiti na izobraževanje in usposabljanje na delovnem mestu, ki je obvezen del vsakega uvajanja.

Medtem ko vas to ne odvezuje odgovornosti do zagotavljanja varstva pri delu, pa lahko strokovne naloge za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prenesete na zunanjega strokovnega sodelavca, ki ima vse potrebno znanje, da nudi pomoč, svetovanje, izobraževanje in usposabljanje za varstvo pri delu.

Podjetja, ki nudijo strokovne storitve na področju varstva pri delu smo zbrali na portalu Moja dejavnost. Za povpraševanje lahko pošljete obrazec, ki ga najdete tukaj.

Kaj je varstvo pri delu?

Varstvo pri delu je pravica vsakega delavca in dolžnost vsakega delodajalca, da ga zagotovi. To vključuje zagotavljanje varnega delovnega okolja. To dosežemo tako, da opravimo preiskave delovnega okolja, ki se morajo izvajati: 

• periodično na najkasneje 36 mesecev oziroma 3 leta, 
• ob uvajanju novega delovnega mesta, 
• kadar to od nas zahteva delovni inšpektorat,
• v primeru pritožb delavcev,
• kadar izpolnjujemo dokumentacijo pred invalidsko komisijo
• in kadar smo v odškodninskih in kazenskih postopkih.

Prav tako je potrebno v sklopu preiskave delovnega okolja izvesti tudi meritve, in sicer:

• meritve hrupa,
• meritve električne napetosti in električnih inštalacij,
• meritve osvetljenosti,
• meritve prezračevanja,
• meritve delovne mehanizacije oziroma strojev in naprav, 
• meritve mikroklime.

Predvsem je pomembna varnost na gradbišču, kjer je potrebna izdelava varnostnega načrta in imenovanje koordinatorja na gradbišču za varnost na gradbišču. Imenuje ga investitor ali nadzornik projekta, to pa mora vedno storiti v primeru, ko se na gradbišču nahajata več kot 2 različna izvajalca gradbenih del.

Potrebno je tudi periodično pregledovanje in preizkušanje delovne opreme, ki prav tako ne sme biti daljše od 3 let, pod dotično opremo pa spada vse, kar ni ročno orodje in potrebuje energetski vir za delovanje. Delodajalec mora svojim delavcem zagotoviti tudi ustrezna delovna oblačila, ki jih ščitijo pred morebitnimi poškodbami.

Delodajalci morajo v sklopu varstva pri delu imenovati tudi strokovnega delavca za varnost pri delu, ki poda oceno tveganja in izvaja meritve, svetuje glede optimalne postavitve oziroma opreme v delovnih prostorih, pregleduje in preverja delovno opremo, sestavlja in implementira Navodila za varno delo in usposablja delavce za varstvo pri delu. 

Pogodbo za opravljanje nalog strokovnega delavca za varnost pri delu lahko sklenete z zunanjimi podjetji, ki so za tako delo strokovno usposobljena in imajo vsa potrebna dovoljenja.

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Za vsako delovno mesto mora biti po zakonu urejena izjava o varnosti z oceno tveganja. Izjava o varnosti je listina, v kateri so navedene nevarnosti, ki so prisotne ali se lahko pojavijo na delu, kateri delavci so ogroženi in kakšni so ukrepi, da se prepreči nezgode, poškodbe in poklicne bolezni.

Del izjave o varnosti je tudi ocena tveganja, v kateri je navedeno, kolikšna je možnost, da pride do nezgod ali poklicnih bolezni, kako resne so lahko te bolezni in ali je takšno tveganje sprejemljivo. Jasno morajo biti opredeljeni izvori nevarnosti, med drugim so to:

• toplotna nevarnost,
• električna nevarnost, 
• mehanska nevarnost, 
• delo z nevarnimi snovmi,
• nevarnost poškodb (ureznin, zmečkanin, zastrupitev),
• požarna nevarnost.

V primeru vsake poškodbe pri delu in posledično vsaj 1 dneva bolniške odsotnosti, mora delodajalec vložiti prijavo nezgode in poškodbe pri delu na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalen inštitut za javno zdravje (NIJZ), v primeru smrtne nezgode, kolektivne nezgode ali nezgode, zaradi katere je delavec od dela odsoten več kot 3 dni, pa mora to delodajalec sporočiti Inšpektoratu RS za delo (IRSD).

V izjavi o varnosti z oceno tveganja mora biti poleg jasno začrtanih ukrepov in postopkov ter kako se bodo izvajali navedene tudi posebne zdravstvene zahteve oziroma zahteve za uporabo posameznega delovnega sredstva, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določene dejavnosti. Za sestavo zahtev se mora slediti strokovni oceni izvajalca medicine dela.

Oceno tveganja je treba redno posodabljati, in sicer:

• ko pride do sprememb,
• ko preventivni ukrepi ne zadoščajo več,
• ko je oceno mogoče dopolniti.

Za vsako podjetje je izjava o varnosti z oceno tveganja obvezna, strokovno pa vam jo lahko sestavijo tisti posamezniki ali podjetja, ki imajo dovoljenje za delo po Zakonu o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1). Prav tako je za varstvo pri delu obvezno izobraževanje in usposabljanje za vse, ki so vključeni v delovni proces.

Izobraževanje in usposabljanje iz varstva pri delu

Kadar obstaja nevarnost nezgod, poškodb, ali bolezni na delovnem mestu, mora delodajalec na podlagi ocene o tveganju delavcem določiti obvezno izobraževanje in usposabljanje iz varstva pri delu, pri čemer morajo delavci opraviti teoretični in praktični preizkus znanja.

Izobraževanje in usposabljanje iz varstva pri delu se izvaja:

• kot pomemben del uvajanja v delo ob sklenitvi delovnega razmerja,
• ob menjavi delovnega mesta,
• pred začetkom uvajanja nove mehanizacije, naprav, orodij, tehnologije oziroma sredstev za delo,
• kadar pride do spremembe delovnega procesa, ki lahko vpliva na varnost pri delu.

Preverjanje oziroma preizkus znanja o varstvu pri delu se mora izvajati periodično, in sicer na obdobje, ki ne sme presegati 2 let. Preizkus je obvezen za vse delavce, torej tudi tiste, ki so zaposleni preko študentskega servisa ali agencije.

Delodajalec nikoli ne sme zahtevati od delavca, da opravlja delo ali upravlja z mehanizacijo, če za to ni strokovno usposobljen, zato podjetja, ki nudijo izobraževanje in preizkus varstva pri delu, pogosto nudijo tudi usposabljanje za delo s težko mehanizacijo, delo na višini in podobno.

Prav tako je zakonsko predpisana teža bremena, ki ga sme delavec dvigovati in višina lestve, na katero se sme povzpeti.

Izobraževanje, ki vam ga nudijo zunanji izvajalci, torej podjetja, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu, se lahko izvaja na sedežu vašega podjetja ali na drugi lokaciji, organizirate pa ga lahko za skupino in posameznike. Usposabljanje mora potekati v delovnem času delavcev, prav tako pa mora biti postopek za njih brezplačen.

Izobraževanje izvajajo strokovnjaki, ki imajo veliko znanja in izkušenj na področju varstva pri delu. Tako lahko na primer program o požarni varnosti izvajajo gasilci, ki so vešči v uporabi opreme za gašenje požara in lahko na podlagi tako znanja kot izkušenj demonstrirajo pravilno in nepravilno reakcijo v primeru požara.

Test varstva pri delu

Test varstva pri delu se prav tako lahko po dogovoru izvaja na sedežu podjetja, pogosto pa sledi takoj po izobraževanju. Test oziroma preizkus varnosti na delovnem mestu vključuje vse, kar je bilo zajeto na izobraževanju, med drugim pa v to spadajo ne le pravice, ampak tudi dolžnosti delavcev, da tudi sami ohranjajo varno delovno okolje zase in za sodelavce.

Test se lahko izvaja za skupine in posameznike, sestavljen pa je iz teoretičnega in praktičnega preizkusa, kjer lahko delavci dokažejo dobro razumevanje in poznavanje Navodil za varno delo, ki jih je glede na dejavnost podjetja in na podlagi ocene tveganja sestavil strokovni delavec za varnost pri delu.