Promocija kolesarjenja Slovenija

Vabilo na predstavitev projekta o možnih prometnih rešitvah

Zavod EKOPREN Slovenj Gradec vabi v skladu s programom aktivnosti v letu 2026 na predstavitev projekta o možnih prometnih rešitvah, kot primera dobra prakse, ki bo potekala v četrtek 7.5.2026 ob 16,00 uri v prostorih MKC – dvorana Hostel , Ozare 18, Slovenj Gradec.

Predstavitev bosta izvedla: Andraž Podvez, mag. inž. arh. urb. In Katarina Kuk, mag. inž. arh. urb iz Ljubljane
Oba člana kolektiva Po četrti.

Namen je predstaviti natečajni projekt ter širše sodobne urbanistične pristope in paradigme pri obravnavi prometnih koridorjev in prometnih zastojev.

Gre za projekt, ki je na mednarodnem arhitekturno-urbanističnem natečaju Europan 18 prejel 2. nagrado (Runner-Up) in obravnava prenovo magistralne ceste L202 v avstrijski regiji Vorarlberg, ki poteka skozi občine Bregenz, Hard, Fußach in Höchst. Cesta je danes močno obremenjena s tranzitnim prometom in zastoji.

Posebnost natečajne naloge je bila, predlagati dopustno rešitev za prometne težave. To je ekipo usmerilo v iskanje rešitev znotraj obstoječega prometnega koridorja ter v razmislek, kako lahko prometno infrastrukturo preoblikujemo tako, da izboljša kakovost prostora in vsakdanjega življenja prebivalcev.

Projekt zato izhaja iz ideje, da cilj prometnega in prostorskega načrtovanja ni predvsem povečevanje hitrosti prometa, temveč izboljšanje dostopnosti – do storitev, delovnih mest, javnih prostorov in narave.

Predlagane rešitve vključujejo predvsem:

• preoblikovanje ceste za umirjanje prometa in boljše pogoje za javni promet, kolesarjenje in hojo,
• razvoj novih programov ob koridorju, ki zmanjšujejo potrebo po daljših dnevnih poteh,
• usmerjanje razvoja v obstoječa naselja namesto širjenja razpršene gradnje,
• obnovo in povezovanje naravnih ter krajinskih sistemov ob prometnem koridorju,
• preoblikovanje ceste iz prometne ovire v prostor, ki povezuje naselja in izboljšuje kakovost bivanja.

Projekt kaže, da prometnih zastojev ni nujno reševati zgolj z gradnjo novih cest, temveč tudi z bolj celostnim pristopom, ki povezuje prometno načrtovanje, urbanizem in krajinsko arhitekturo.

Menimo, da so takšni pristopi lahko zelo relevantni tudi za naše lepo mesto in druga slovenska mesta, saj omogočajo izboljšanje dostopnosti, večjo prometno varnost ter boljše pogoje za trajnostno mobilnost.

Veselimo se srečanja in pridobitve novih informacij, pomembnih za našo občino.

Kako ljudi znova spraviti na kolo – varno, premišljeno in dolgoročno? Pri Zavod Ekopren, zavod za ekologijo in preventivo pred nesrečami, s sedežem v Slovenj Gradcu, že vrsto let izvajamo promocijo kolesarjenja v Sloveniji skozi projekte, ki nastajajo v sodelovanju z:

• občinami,
• javnimi institucijami
• in lokalnimi skupnostmi.

Naše delo ni enkratna akcija, ampak dolgoročen proces, ki povezuje varnost, ekologijo, preventivo in kakovost bivanja v prostoru.

Promocija kolesarjenja v Sloveniji je pri nas tesno povezana z razumevanjem okolja in ljudi. Kolesarjenje obravnavamo kot pomemben del trajnostne mobilnosti, zdravega življenjskega sloga in oživljanja mestnih jeder. Prav zato projekte vedno prilagodimo prostoru, ciljni skupini in realnim razmeram na terenu.

Spodbujanje kolesarske mobilnosti v Sloveniji

Kolesarjenje ni samo rekreacija, ampak tudi vsakodnevni način premikanja, ki razbremenjuje promet, izboljšuje kakovost zraka in prispeva k večji varnosti v prostoru. Spodbujanje kolesarske mobilnosti v Sloveniji izvajamo skozi projekte, ki ljudi nagovarjajo konkretno in razumljivo.

Pri takšnih projektih se osredotočamo na:

• promocijske aktivnosti za različne starostne skupine,
• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in občinami,
• povezovanje kolesarjenja z varnostjo v prometu,
• vključevanje trajnostnih vsebin v vsakdanje okolje,
• dolgoročno spreminjanje potovalnih navad.

Promocija kolesarjenja v Sloveniji mora biti prilagojena okolju, v katerem se izvaja. Zato projekte gradimo na dejanskih potrebah prostora in prebivalcev, ne na splošnih rešitvah. Tako kolesarjenje postane dostopno, razumljivo in sprejemljivo za širšo javnost.

Kolesarski projekti za občine in skupnosti Slovenija

Velik del našega dela poteka v okviru razpisov občin, kjer sodelujemo pri načrtovanju in izvedbi projektov s področja trajnostne mobilnosti in preventive. Kolesarski projekti so pogosto povezani tudi z oživljanjem mestnih jeder in izboljševanjem kakovosti bivanja.

Izvajamo projekte, kot so:

• kolesarske rajže, kjer aktivno promoviramo kolesarjenje v lokalnem okolju,
• preventivne akcije za večjo varnost udeležencev v prometu,
• projekti za spodbujanje trajnostnih oblik gibanja,
• aktivnosti, ki povezujejo ekologijo in mobilnost,
• sodelovanje pri oblikovanju lokalnih pobud.

Promocija kolesarjenja v Sloveniji se skozi takšne projekte prepleta z lokalno identiteto in vsakdanjim življenjem prebivalcev. Kolesarjenje postane del skupnosti, ne zgolj kampanja, kar bistveno poveča učinek in trajnost rezultatov.

Preventiva, varnost in trajnostno gibanje s kolesom Slovenija

Promocija kolesarjenja v Sloveniji ne more biti ločena od varnosti. Zato se pri našem delu ukvarjamo tudi z elaboriranjem vsebin za varstvo pred nesrečami in preventivnimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost v prostoru.

Pomemben del naših aktivnosti vključuje:

• preventivne akcije za večjo prometno varnost,
• projekte, usmerjene v najmlajše,
• povezovanje hoje in kolesarjenja kot varnih oblik gibanja,
• sodelovanje pri oživljanju mestnih jeder,
• ozaveščanje o trajnostnem načinu življenja.

Eden izmed prepoznavnih projektov je Projekt Gremo peš, namenjen spodbujanju hoje kot varnega, zdravega in trajnostnega načina gibanja, s posebnim poudarkom na najmlajših. Takšni projekti dopolnjujejo promocijo kolesarjenja v Sloveniji in gradijo kulturo gibanja že od zgodnjega otroštva.

Naš cilj je, da se kolesarjenje in hoja uveljavita kot normalna, varna in zaželena izbira v vsakdanjem življenju. Če iščete partnerja za projekte, ki povezujejo ekologijo, preventivo in trajnostno mobilnost, se z veseljem vključimo v sodelovanje. Pokličite ali pišite nam in se pogovorimo o možnostih za sodelovanjem v vašem okolju.

Cenik – promocija kolesarjenja Slovenija:
Kontaktirajte nas za več informacij ali pa nam pošljite povpraševanje.

Strategija kolesarjenja 2030

Plačilo kilometrine za kolesarje

nadomestilo kolesarjem za prihod v službo s kolesom

V Sloveniji ni enotnega zakona, ki bi neposredno določal plačilo kilometrine za kolesarjenje v službo. Vendar pa obstajajo nekatere možnosti, ki jih lahko delodajalci ponudijo zaposlenim, ki uporabljajo kolo za prevoz na delo.

Za izvedbo pobude je potrebno opraviti javno razpravo in povabiti socialne partnerje: Sindikate, delodajalce in Ministrtvo za delo,Ministrstvo za finance. Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Eko-sklad, Podnebni sklad, Borzen.............

»Strategija kolesarjenja 2030« je nastajala 2 leti v delovni skupini pri Ministrstvu za infrastrukturo . Strategija obravnava vse vrste kolesarjenja in vlaganja v kolesarko infrastrukturo. Glede na do sedaj vložena velika sredstva v kolesarsko infrastrukturo, je smiselno v praksi uveljaviti Strategijo, ki opredeljuje tudi :

A. Povračilo stroškov za uporabo kolesa

Če podjetje želi zaposlenim omogočiti povračilo stroškov za prevoz s kolesom, lahko to stori na več načinov:

Prejemki v obliki povračil stroškov prevoza: Delodajalec lahko določi fiksno mesečno nadomestilo za uporabo kolesa. Ta znesek ni zakonsko določen, zato je odvisen od dogovora med delodajalcem in zaposlenim. To je možno urediti v programu zdravja na delovnem mestu v skladu z Zakonom o zdravju pri delu. Delodajalci lahko pridobijo sredstva iz razpisov ali neposredno iz podnebnega sklada.

Povračilo po kilometrih: V tem primeru lahko delodajalec določi znesek za vsak prevoženi kilometer, podobno kot pri avtomobilih. Cena za kilometrino s kolesom se lahko giblje od 0,10 EUR do 0,20 EUR na kilometer, vendar je to stvar dogovora. Število prevoženih kilometrov in število prihodov na delo s kolesom lahko preverimo z interaktivnim števcem za kolesarje*.

B. Kolesarski bonus ali spodbude

V nekaterih podjetjih, zlasti v organizacijah, ki podpirajo trajnostne oblike prevoza, se uvajajo tudi posebni "kolesarski bonusi", kjer se zaposlenim, ki redno uporabljajo kolo, ponudi določena finančna nagrada ali subvencija za nakup kolesarske opreme (npr. čelade, luči, oblačila za kolesarjenje).

C. Povračilo stroškov preko javnih spodbud

1. V Sloveniji so določeni javni ukrepi, ki spodbujajo trajnostne oblike prevoza, vendar so ti večinoma osredotočeni na javni prevoz. Vendar pa so v preteklosti občasno potekale pobude, ki so spodbujale kolesarjenje (npr. subvencije za nakup kolesa ali kolesarske infrastrukture). Te spodbude pa niso neposredno povezane z kilometrino, temveč z investicijami v okolju prijazne oblike prevoza. Strategija o kolesarjenju je lahko strokovna podlaga za uvedbo plačila za prevoz v službo s kolesom.

2. Zakonodaja in davčne olajšave

Čeprav v Sloveniji ni posebne zakonodaje, ki bi neposredno obravnavala povračilo kilometrine za prevoz s kolesom, pa so določeni davčni predpisi, ki se lahko uporabijo za nadomestila za prevoz v službo:

Davčna olajšava za prevoz v službo: Zakonodaja omogoča povračilo stroškov prevoza v službo, vendar so te olajšave večinoma osredotočene na uporabo avtomobilov, javni prevoz ali prevoz s prevoznimi sredstvi, ki jih zagotovi delodajalec. Pri kolesu ta olajšava ni povsem enaka, ampak je odvisna od tega, kako se štejejo stroški prevoza in ali delodajalec odloči, da bo spodbujal to vrsto prevoza. Zagotoviti je potrebno da to nadomestilo ni obdavčeno.

Pomembno:

Plačilo nadomestila kolesarjem, ne posega v obstoječ sistem nadomestil za prevoz v službo. Kolesar lahko prejme nadomestilo kot dodatno spodbudo in tako ne izgubi pravice iz sredstev za prevoz v službo v okviru obstoječe zakonodaje.

3. Primeri iz prakse

V praksi nekatera podjetja in občine v Sloveniji izvajajo različne spodbude za uporabo kolesa:

Zaposleni v nekaterih večjih podjetjih (npr. na področju IT in visokotehnoloških podjetij) lahko prejemajo subvencije za prevoz s kolesom, bodisi v obliki povračila stroškov po kilometru bodisi kot mesečno nadomestilo.

Občine kot Ljubljana in Maribor pogosto uvajajo projekte za spodbujanje kolesarjenja (npr. brezplačne javne kolesarske sisteme, infrastruktura za kolesarje), vendar neposredno plačilo kilometrine še ni splošno uveljavljeno.

(*) V občini Slovenj Gradec so instalirani interaktivni števci za kolesarje v treh osnovnih šolah in centru mesta. Kolesarji so nagrajeni s priložnostnimi nagradami.

4. Financiranje nadomestila kolesarjem za prihod v službo s kolesom

Predlagamo, da se vir sredstev za nadomestilo kolesarjem za prihod v službo s kolesom zakonsko uredi iz naslova sredstev Podnebnega sklada RS v sodelovanju z Borzen.

5. Sklep

Čeprav v Sloveniji ni zakonsko določenih pravil za plačilo kilometrine za prevoz v službo s kolesom, imajo podjetja možnost, da svojim zaposlenim povrnejo stroške za uporabo kolesa, bodisi v obliki fiksnih nadomestil bodisi z določeno kilometrino. Podjetja, ki podpirajo trajnostne oblike prevoza, lahko uvedejo tudi druge spodbude, kot so subvencije za nakup koles ali kolesarske opreme in dodatno plačilo nadomestila za prevoz s kolesom v službo. Zakonodaja na tem področju še vedno ni tako razvita kot pri avtomobilih, vendar je s pričujočo pobudo slednje možno urediti iz naslova sredstev Podnebnega sklada RS. Nadomestilo ne posega v obstoječ sistem plačila za prevoz na delo.

Da bi iz naslova Podnebnega sklada RS uredili plačilo zaposlenim, ki se s kolesom pripeljejo v službo, kar je opredeljeno tudi v Strategiji za kolesarjenje do 2030, bi bilo treba vzpostaviti ustrezen mehanizem financiranja in regulativni okvir, ki omogoča izvajanje takšnega ukrepa.

📌 KORAKI ZA UREDITEV PLAČILA S KOLESARJEM IZ PODNEBNEGA SKLADA RS

1. Pravna podlaga in usklajenost s Strategijo

·      Sklicevanje na Strategijo za kolesarjenje v Sloveniji do 2030, ki spodbuja trajnostno mobilnost in posebej omenja spodbude za kolesarjenje v službo.

·      Popraviti pravno podlago: Veljavni Zakon o zdavju pri delu, Zakon o delovnih razmerjih (nadomestilo za prevoz na delo), Podnebni zakon, ki omogočajo povračilo ali spodbudo za kolesarje iz sredstev Podnebnega sklada.(načrt o porabi sredstev)

2. Vključitev ukrepa v Program porabe sredstev Podnebnega sklada RS

·      Predlog za vključitev ukrepa:
“Finančna spodbuda za zaposlene, ki se v službo redno vozijo s kolesom”.

·      V Programu mora biti jasno opredeljeno:

·      upravičenci (npr. zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju),

·      obseg in višina spodbude (npr. 0,20 EUR/km ali pavšalni mesečni znesek),

·      način dokazovanja (npr. aplikacija za beleženje poti, izjava delodajalca, itd.),

·      trajanje ukrepa (npr. pilotno 2 leti, z možnostjo podaljšanja).

3. Oblikovanje izvajalskega mehanizma

·      Izvedba preko:

·      delodajalcev (delodajalec poroča in prejme sredstva za izplačilo zaposlenim),

·      ali preko javnega razpisa za spodbude fizičnim osebam.

·      Uporaba digitalnih orodij (npr. mobilna aplikacija za evidentiranje poti – podobno kot pri projektih trajnostne mobilnosti v EU).

4. Nadzor in poročanje

·      Vzpostaviti sistem nadzora nad upravičenostjo do sredstev (npr. naključna preverjanja,  poročanje delodajalcev).

·      Letno poročanje o vplivu ukrepa na zmanjšanje emisij CO₂ (kazalniki: št. kolesarjev, prevoženi km, zmanjšanje rabe avtomobila ipd.).

5. Ocena učinka

·      Spremljanje:

·      spremembe v načinu prihoda na delo,

·      vpliv na zdravje, stroške prevoza,

·      prihranek pri emisijah toplogrednih plinov.

·      Povezava z drugimi ukrepi (npr. bonusi za aktivno mobilnost, subvencioniranje koles, urejanje kolesarske infrastrukture itd.).

Da bo jasno ločeno: v Sloveniji imamo zakonsko pravico do nadomestila za prevoz na delo in z dela – to je osnovni institut, ki ga morajo delodajalci izplačevati zaposlenim.

⚖️ Pravna podlaga

·      Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 130. člen): delodajalec mora delavcu povrniti stroške za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela.

·      Kolektivne pogodbe in interni akti določajo višino in način obračuna.

·      Davčna obravnava: povračila stroškov prevoza na delo in z dela so neobdavčena do določenega zneska (trenutno v praksi okrog 0,21 €/km oziroma povračilo stroškov javnega prevoza po dejanskih cenah vozovnic).

🚆 Standardni primeri

1.  Javni prevoz: povračilo dejanskih stroškov vozovnice (mesečna karta, avtobus, vlak).

2.  Osebno vozilo: kadar javni prevoz ni mogoč ali primeren → povračilo po kilometru (trenutno 0,21 €/km).

3.  Kombinacija: če je del poti javni prevoz, del z avtom, se sorazmerno obračuna.

🚲 Kaj pa kolesarji?

·      Trenutno ni zakonske obveznosti, da bi moral delodajalec posebej plačati prevoz s kolesom.

·      Vendar pa lahko podjetje prostovoljno uvede nadomestilo (npr. »kolesarska kilometrina« ali pavšal na prihod), če to določi v internem aktu ali kolektivni pogodbi podjetja.

·      Takšno nadomestilo je lahko obravnavano kot:

·      neobdavčeno povračilo stroškov (če se uveljavi kot »prevoz na delo« in se vodi evidenca),

·      ali kot boniteta/dodatek (če ni ustrezne pravne utemeljitve).

📊 Primer izračuna

·      Zaposleni se vozi s kolesom 7 km v eno smer (14 km dnevno).

·      20 delovnih dni = 280 km mesečno.

·      Če podjetje prizna enako kot kilometrino za avto (0,21 €/km) → 58,8 € mesečno.

·      Lahko pa določi pavšal (npr. 1 € na prihod) → 20 € mesečno.

✅ Kaj je potrebno za uvedbo? (glej uvodne razlage)

1.  Interni pravilnik o obračunu stroškov prevoza (dodati možnost kolesa).

2.  Evidenca prihodov s kolesom (npr. rešitev, ki jo opisujem: RFID/e-čip).

3.  Sklep uprave/svet delavcev.

4.  Obveščanje zaposlenih in prijava spremembe v obračunu plač.

---------------------------------------------------------------------------------------

Poglejmo še Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011 s spremembami) in njegovega dela, ki govori o promociji zdravja na delovnem mestu.

⚖️ Kaj določa zakon

·      32. člen ZVZD-1: delodajalec mora zagotavljati promocijo zdravja na delovnem mestu, in sicer načrtno in sistematično.

·      To pomeni: ne le varnost pri delu (npr. zaščita pred poškodbami), temveč tudi skrb za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih.

·      Obveznost velja za vsa podjetja, ne glede na velikost.

·      Programi morajo biti pisno izdelani, lahko so samostojni ali del letnega načrta varnosti in zdravja pri delu.

📑 Kaj so programi promocije zdravja

So načrtovane aktivnosti, s katerimi delodajalec spodbuja zdrave življenjske navade zaposlenih. Najpogosteje vključujejo:

1.  Telesna dejavnost

·      subvencionirane vadbe, kolesarski izzivi, pohodi, »pridi v službo peš/kolesom« (ideja z registracijo prihodov je tipičen primer).

2.  Zdrava prehrana

·      zdrava malica, sadje na delovnem mestu, delavnice o prehrani.

3.  Preprečevanje poškodb in bolezni

·      ergonomija (urejanje delovnih mest), delavnice o varnem dvigovanju bremen.

4.  Psihosocialno zdravje

·      obvladovanje stresa, svetovanja, delavnice »work-life balance«.

5.  Opustitev škodljivih navad

·      programi za opuščanje kajenja, zmanjševanje porabe alkohola.

6.  Preventivni pregledi

·      spodbujanje k rednim zdravniškim pregledom, cepljenjem.

✅ Zakonski minimum in dobra praksa

·      Zakonski minimum: podjetje mora imeti pisen program, ga izvajati in dokumentirati (poročila).

·      Dobra praksa: podjetja v programe vključijo merljive cilje (npr. 20 % več zaposlenih na kolesu v 1 letu, 30 % udeležba na delavnici).

·      Promocijo zdravja pogosto povežejo z mobilnostnimi ukrepi (npr. nadomestilo za kolesarjenje kot spodbuda + uradna evidenca prihodov).

📊 Zakaj je to smiselno za podjetja

·      Izboljša se zdravje zaposlenih → manj bolniških dni.

·      Večja produktivnost in zadovoljstvo.

·      Manjša fluktuacija in stroški dela.

·      Davčne olajšave: stroški promocije zdravja so priznani kot davčno upravičeni.

Tehnične možnosti

Registrator delovnega časa z dodatkom za kolesarje

»dodatek” obstoječemu registratorju lahko podjetju da uradno, revizijsko sledljivo evidenco prihodov s kolesom za izplačilo nadomestil. Spodaj je konkreten, izvedbeni načrt (tehnika + postopki + GDPR), ki ga lahko vzamete v razpis ali pilot.

Kako naj sistem deluje (na kratko)

·      Prihod v službo: zaposleni se kot običajno “registrira” na obstoječem registratorju (ID–kartica). V 2 minutah (nastavljivo) mora biti zaznan tudi “kolesarski ID” (čip na kolesu) na kolesarnici/pri vhodu.

·      Pravilo parjenja: če se časovno in lokacijsko ujemata ID osebe + ID kolesa, se prihod označi kot “kolesarski prihod”.

·      Odhod: enako (opcijsko) ali pa šteje le prihod.

·      Evidenca: v kadrovskem sistemu ali obračunu plač se vrstica označi z atributom arrival_mode = "bike" in je podlaga za nadomestilo.

Pripravil Vladimir Jarh Nikolič (051320984),

član delovne skupine pri Ministrstvu za infratrukturo