Kategorije
Vse kategorije

Dom in vrt

Varstvo pri delu – Ključne informacije za delodajalce

Objavljeno: 08.08.2024

Za delodajalce, ki želijo zagotoviti uspešno poslovanje in zadovoljstvo svojih zaposlenih, je ključno razumevanje in spoštovanje zakonodaje o varstvu pri delu. V Sloveniji zakonodaja na tem področju nenehno spremlja dinamiko delovnih okolij, zato je za delodajalce še posebej pomembno, da so na tekočem z najnovejšimi spremembami in zahtevami.

 

Kaj je varstvo pri delu?

Varstvo pri delu obsega pravila, postopke in ukrepe, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev varnosti, zdravja in dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu. To vključuje preprečevanje nesreč in bolezni, ki izhajajo iz dela, ter zmanjšanje morebitnih tveganj, povezanih z delovnim procesom.

Oprema za varno delo

V Sloveniji je varstvo pri delu strogo urejeno z zakonodajo, ki ne le sledi smernicam Evropske unije, temveč tudi zagotavlja specifične zahteve za zaščito delavcev na njihovih delovnih mestih. Varstvo pri delu je v Sloveniji zakonsko določeno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki zagotavlja osnovo za celovito obravnavanje varnostnih in zdravstvenih tveganj v delovnem okolju.

 

Varstvo pri delu

 

Kako se izvaja varstvo pri delu?

Delodajalci imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varstva pri delu. Po zakonodaji so primarno odgovorni za ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja. To obsega več specifičnih nalog:

Ocenjevanje tveganj: Delodajalci morajo izvesti oceno tveganj za vsako delovno mesto z namenom identifikacije vseh potencialnih nevarnosti, ki bi lahko ogrozile zdravje ali varnost delavcev. Ta ocena mora biti dokumentirana in redno posodobljena.

Preventivni ukrepi: Na podlagi ocene tveganj morajo delodajalci sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje nesreč in zdravstvenih težav. To vključuje prilagajanje tehnike, organizacije dela, delovnih pogojev, odnosov in vpliva delovnega okolja na zdravje.

Usposabljanje zaposlenih: Zakon zahteva, da delodajalci zagotovijo zadostno usposabljanje o varstvu pri delu za vse zaposlene. To usposabljanje mora biti prilagojeno naravi dela in mora biti izvedeno ob zaposlitvi, kot tudi ob vsaki spremembi delovnega mesta ali uvedbi nove tehnologije.

Zdravstveni pregledi: Redni zdravstveni pregledi so obvezni za delavce na delovnih mestih z večjimi tveganji. Ti pregledi pomagajo ugotoviti morebitne zdravstvene posledice, ki bi lahko bile posledica dela, in so pomembni za zgodnje odkrivanje poklicnih bolezni.

Dokumentacija in poročanje: Delodajalci morajo voditi evidenco o vseh nesrečah pri delu, poklicnih boleznih in drugih incidentih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu. V primeru resnih nesreč je potrebno obvestiti pristojne državne organe.

Delodajalec je dolžan redno pregledovati in po potrebi posodabljati oceno tveganja, da zagotovi njeno stalno ustreznost in učinkovitost. To posodobitev je potrebno opraviti vedno, ko se ugotovi, da obstoječi preventivni ukrepi ne zagotavljajo več zadostne zaščite ali ko niso več primerni zaradi sprememb v delovnem procesu ali tehnologiji. 

Ogrožen delavec

Prav tako je treba oceno tveganja dopolniti, kadar se spremenijo podatki ali okoliščine, na katerih je temeljilo prvotno ocenjevanje. To vključuje spremembe v delovnih metodah, uvedbo nove opreme ali spremembe v sestavi delovne skupine. Nadalje je treba oceno tveganja izpopolniti, kadar se pojavijo nove možnosti za izboljšanje varnosti na delovnem mestu, na primer z uvedbo naprednejše tehnologije ali novih znanstvenih spoznanj.

 

Kdo mora opravljati varstvo pri delu in kdaj?

Usposabljanje iz varstva pri delu je obvezno za vse, ki so vključeni v delovni proces, ne glede na obliko zaposlitve. To velja za redno zaposlene delavce, študente, dijake ter delavce, ki delo opravljajo občasno, na primer na podlagi podjemne pogodbe. Usposabljanje mora biti opravljeno v naslednjih primerih:

  • Ob sklenitvi delovnega razmerja: Novo zaposleni delavec mora pred pričetkom dela opraviti usposabljanje, da se seznanijo z varnostnimi postopki in tveganji na novem delovnem mestu.
  • Pred razporeditvijo na drugo delo: Če delavec prehaja na drugo delovno mesto ali opravlja naloge, ki so bistveno drugačne od prejšnjih, je potrebno novo usposabljanje, da se prilagodi na nove delovne pogoje.
  • Pred uvajanjem nove tehnologije ali novih sredstev za delo: Uvedba nove tehnologije lahko prinese nova tveganja, zato je pomembno, da so delavci ustrezno usposobljeni za varno delo z novo opremo.
  • Ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu: Vsaka sprememba, ki vpliva na delovni proces in lahko poveča tveganje za zdravje ali varnost delavcev, zahteva ponovno oceno tveganj in posledično novo usposabljanje. 

 

Seznam ponudnikov

 

Zakonodaja tako zahteva, da so vsi delavci, ne glede na obliko delovnega razmerja, ustrezno usposobljeni za varno izvajanje svojih delovnih nalog.

 

Za neopravljeno usposabljanje lahko plačate kazen do 40.000 evrov

V Sloveniji zakonodaja jasno določa, da mora vsak delodajalec zagotoviti, da so delavci ustrezno usposobljeni za varno delo, še posebej na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nezgode ali poklicne bolezni. Za ta delovna mesta zakon zahteva, da rok za obnavljanje usposabljanja iz varstva pri delu ni daljši od dveh let

Denar

V primeru, da delodajalci ne izpolnjujejo teh obveznosti, so lahko izpostavljeni visokim globam. Globe za delodajalce, ki ne upoštevajo predpisov o varstvu pri delu, se gibljejo od 2.000 do 40.000 evrov. Dodatno so lahko odgovorne osebe delodajalca kaznovane z globami, ki se gibljejo od 500 do 4.000 evrov. Ta finančna sankcioniranja poudarjajo resnost, s katero država obravnava neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter spodbujajo delodajalce k odgovornemu ravnanju in skladnosti z zakonodajo.

 

Poskrbite za urejeno dokumentacijo na področju varstva pri delu

Če niste prepričani, ali imate na področju varstva pri delu urejeno vso potrebno dokumentacijo, ali če potrebujete strokovne storitve za zagotavljanje skladnosti s predpisi, obstaja praktična rešitev. Obiščete lahko spletno stran Moja Dejavnost, kjer lahko enostavno pošljete povpraševanje različnim ponudnikom, ki se ukvarjajo s tovrstnimi storitvami. 

Varstvo pri delu

Ta platforma vam omogoča, da hitro najdete kvalificirane strokovnjake za varstvo pri delu, ki vam lahko pomagajo pri pregledu in dopolnitvi vaše dokumentacije, svetovanju glede najboljših praks in izvedbi potrebnih usposabljanj. S tem zagotovite, da vaše podjetje deluje v skladu z zakonodajo in da je delovno okolje varno za vse zaposlene.

 

 

Kaj točno zajema varstvo pri delu?

Varstvo pri delu vključuje ukrepe, postopke in politike, ki zagotavljajo varnost, zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. To obsega preprečevanje nesreč in bolezni, povezanih z delom, ter obvladovanje tveganj, ki lahko vplivajo na delovno okolje.

Kdo je odgovoren za varstvo pri delu?

Primarna odgovornost za varstvo pri delu je na delodajalcu, ki mora zagotoviti varno delovno okolje, ustrezno usposabljanje zaposlenih in izvajanje preventivnih ukrepov. Zaposleni pa so prav tako odgovorni za upoštevanje varnostnih pravil in postopkov, ki jih uvede delodajalec.

Kakšne so kazni za neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu?

Kazni za delodajalce, ki ne upoštevajo predpisov o varstvu pri delu, se gibljejo od 2.000 do 40.000 evrov. Za odgovorne osebe znotraj podjetja se globe gibljejo od 500 do 4.000 evrov.

Kdaj je potrebno izvesti usposabljanje iz varstva pri delu?

Usposabljanje iz varstva pri delu je obvezno ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko vpliva na varnost pri delu.

Kako pogosto je treba obnoviti usposabljanje iz varstva pri delu?

Zakon zahteva, da se usposabljanje iz varstva pri delu obnovi vsaki dve leti, še posebej za delovna mesta, kjer obstajajo večja tveganja za nezgode ali poklicne bolezni. Prav tako je obnovitev potrebna vsakokrat, ko se spremenijo pogoji dela, ki lahko vplivajo na varnost.

Kaj vključuje ocena tveganja na delovnem mestu?

Ocena tveganja vključuje identifikacijo vseh potencialnih nevarnosti na delovnem mestu, ocenjevanje verjetnosti in resnosti posledic teh nevarnosti ter dokumentiranje in implementacijo ustrezni ukrepov za njihovo obvladovanje. Delodajalec mora to oceno redno posodabljati, da odraža vse spremembe v delovnem okolju.

 

Seznam ponudnikov